Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 3. 2019
Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada

Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada

Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Janez BoleFerdinand ŠerbeljSveti Primož nad Kamnikomglasbena olimpiada

Kulturni utrinki

Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada
Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada
VEČ ...|7. 3. 2019
Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada
Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Jože Bartolj

Janez BoleFerdinand ŠerbeljSveti Primož nad Kamnikomglasbena olimpiada

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2025
Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 4. 2025
Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|7. 4. 2025
Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 4. 2025
Domače testo za lazanjo

Testo za lazanjo lahko naredimo sami, svetuje sestra Nikolina, in sicer zamesimo tako kot za rezančno testo, potem ga pa s pomočjo strojčka za rezance razvaljamo široke pramene (na največjo možno širino). Odlagamo jih na rahlo pomokano desko ali pa kar takoj v pekač. V tem primeru je še rahlo vlažno in se zelo lepo dela. Paziti moramo, da naredimo bolj sočni nadev (mesni ali zelenjavni), ker testo ni kuhano in porabi več vlage. Na vrhu lazanjo prekrijemo z bešamelom in potresemo s sirom.

Domače testo za lazanjo

Testo za lazanjo lahko naredimo sami, svetuje sestra Nikolina, in sicer zamesimo tako kot za rezančno testo, potem ga pa s pomočjo strojčka za rezance razvaljamo široke pramene (na največjo možno širino). Odlagamo jih na rahlo pomokano desko ali pa kar takoj v pekač. V tem primeru je še rahlo vlažno in se zelo lepo dela. Paziti moramo, da naredimo bolj sočni nadev (mesni ali zelenjavni), ker testo ni kuhano in porabi več vlage. Na vrhu lazanjo prekrijemo z bešamelom in potresemo s sirom.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|7. 4. 2025
Prelet skozi sobo

Leta 627 je menih Pavlin obiskal kralja Edvina v severni Angliji, da bi ga pridobil za sprejem krščanstva. Kralj je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prelet skozi sobo

Leta 627 je menih Pavlin obiskal kralja Edvina v severni Angliji, da bi ga pridobil za sprejem krščanstva. Kralj je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|7. 4. 2025
Žalostni del dne 7. 4.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del dne 7. 4.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče